Galerija

Celje, Spodnja Savinjska in Šaleška dolina

Območje Celja z okolico do Zidanega Mosta, Spodnja Savinjska in Šaleška dolina predstavljajo sodobno razvito industrijsko okolje, ki ga dopolnjuje kmetijstvo, v Spodnji Savinjski dolini še zlasti hmeljarstvo.

V tem delu Slovenije je razvita turistična dejavnost na kmetijah, kjer gostom postrežejo z izbranimi jedmi in številnimi izdelki. Nekatere kmetije so se namreč usmerile k peki kruha in pogač, predelavi mleka v sire ali mesa v odlične suhe mesnine. Veliko je tudi domačega medu, jabolčnega kisa, ekološko pridelane zelenjave in v hišnih ribogojnicah vzgojenih sladkovodnih rib, zlasti postrvi. Nekaj posebnega v ponudbi tega območja je klasični Soržev vodni mlin v Polžah pri Novi Cerkvi, ki je turistična kmetija s prenočišči in ponuja pestro paleto mlevskih izdelkov.

Zaradi splošne razvitosti in številnih vplivov v zadnjih 200 letih prevladuje v tej gastronomski regiji ponudba kakovostnih, bolj mednarodnih in manj lokalno razpoznavnih jedi. Nekatere pa so le izjemne in krajevno posebne. Na območju z razvitim hmeljarstvom povprašajte po ocvrtih hmeljevih vršičkih.

Na turističnih kmetijah pripravljajo pestro izbiro juh z močnatimi ribanci (drobljenci) in vlivanci ali forflci. Drobljence iz zmesi sadja, moke in mleka zakuhajo v hruševo čežano. V Šaleški dolini kuhajo mlečno forflcovo župo s češplji, ki ji ponekod dodajo proseno kašo. Vlivance ali drobljence dodajajo tudi v gobovo juho. Kot jušne zakuhe pripravljajo razne mesne zvitke in dvobarvne fanclje, pečene močnato-jetrne kocke.
Med solatami še posebej izstopata okusni endivijina in regratova, ki ju zabelijo s popečeno slanino, česnom, kislo smetano in kisom. Taki solati pravijo špehova solata. Podobno kot v drugih gastronomskih regijah pripravljajo razne vrste žgancev, denimo izjemno okusne ječmenove, pšenične ali bele, krompirjeve in rumene iz koruznega zdroba.

Potice pečejo z nadevi iz sončničnih in bučnih semen, pregrete smetane, ocvirkov, lešnikov, pehtrana in mete. Seveda ne manjka orehova potica, ki pa je splošno razširjena po vsej Sloveniji. Med toplimi sladicami so zelo dobri gluhi štruklji, ki so v resnici kuhani cmoki iz kvašenega testa, zabeljeni z maslom, posuti z orehi in sladkorjem ter preliti s sladko sadno omako ... In če smo že pri sladkostih, ki lahko obogatijo naš vsakdanjik in praznike, ne moremo mimo najboljšega slovenskega čokoladnega ateljeja Dobnik v Pongracu pri Grižah, kjer poleg izvrstnih pralinejev izdelujejo fige Prešernove, z belo in temno čokolado oblite suhe fige, ki so najbolj razpoznaven slovenski gastronomski turistični spominek, povezan z življenjem največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna (1800-1849).

Celotno območje te gastronomske regije ponuja številne izlete in potepanja, oglede naravnih in kulturnih znamenitosti ter muzejev in muzejskih zbirk. Med njimi je prav gotovo ogleda vredna Kavčnikova domačija v Zavodnjah nad Šoštanjem, ki je najjužneje v Evropi ohranjena dimnična stavba (dimnica), zanimiva tudi kot sporočilo o dediščini načinov priprave hrane in prehranjevanja.

Nazaj na seznam