1 Turistična dejavnost kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

Turistična dejavnost na kmetiji je v Sloveniji opredeljena kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Gre za eno zahtevnejših dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki jo opredeljujeta Zakon o kmetijstvu in Zakon o gostinstvu. Podzakonski predpisi določajo minimalne tehnične pogoje in minimalni obseg storitev za opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji, pogoje glede kategorizacije turističnih kmetij z nastanitvijo, sanitarno zdravstvene pogoje za prostore, opremo, naprave in osebe in veterinarsko sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora.
Pogosto se za kmetije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, uporablja napačen izraz kmečki turizem. Pravilno poimenovanje kmetije, ki se ukvarja s turizmom, je turistična kmetija.
Kmetija, ki se usmerja v turistično dejavnost, mora biti urejena, zagotavljati mora dovolj surovin za ponudbo domače hrane in pijače in imeti dovolj delovne sile. Za turizem naj se odloči cela družina, ki živi na kmetiji. Pred odločitvijo naj zbere čim več informacij, se seznani s predpisanimi pogoji, obišče katero že uveljavljenih turističnih kmetij in poišče pomoč strokovnjakov.

2 Oblike turistične dejavnosti na kmetiji
Turistična dejavnost se deli na gostinsko in negostinsko dejavnost.

2. 1 Oblike gostinske dejavnosti na kmetiji:
• kmetija z nastanitvijo,
• izletniška kmetija,
• vinotoč,
• osmica,
• planšarija.

Kmetija z nastanitvijo
Za nastanitev lahko kmetija ponuja sobe, stanovanje ali apartma in prostor za kampiranje. Svoje storitve ponuja v obliki nočitev z zajtrkom, celodnevne oskrbe na osnovi polpenziona ali polnega penziona in v primeru ponudbe apartmajev v obliki najema apartmaja.
Na kmetiji je mogoče urediti prostor za kampiranje, ki gostom nudi prostore za postavitev avtodomov, šotorov, počitniških prikolic in hišic ter osebnih avtomobilov ali pa nastanitev v že postavljenih šotorih, počitniških prikolicah in hišicah.
Pri nastanitvi v apartmaju ali kampu lahko kmetija nudi oskrbo z lastnimi pridelki.
Za prenočevanje lahko na kmetiji uredimo skupna ležišča. Možnosti za to obstajajo na neizrabljenih podstrešjih in v drugih prostorih obstoječih turističnih kmetij in so primerna za sprejem skupin otrok, tabornikov, planincev …

Izletniška turistična kmetija
Ponuja hrano in pijačo, ne nudi pa prenočišč. Izletniška kmetija lahko nudi jedi iz domačega okolja, doma pridelane in predelane pijače, napitke, ustekleničeno in mineralno vodo. Pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti lahko dovoli kmetu, da nudi tudi kupljeno pijačo.

Vinotoč in osmica
Gre za dve obliki strežbe in prodaje lastnega vina in drugih doma pridelanih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Medtem ko lahko v vinotoču prodajajo in strežejo hrano in pijačo čez vse leto, seveda dokler imajo svojo lastno pijačo, pa so osmice lahko odprte največ dvakrat na leto do deset dni. Osmice izhajajo še iz časa Marije Terezije in so razširjene predvsem na Primorskem.
Zakonski predpisi določajo, da lahko vinotoč nudi hladne prigrizke, domač kruh in domače pecivo ter lastno vino, druge alkoholne in brezalkoholne pijače ter mineralno in ustekleničeno vodo. Osmice lahko poleg naštetega ponujajo tudi eno krajevno značilno jed.

Planšarija
Planšarija lahko ponuja: sir, mleko, mlečne izdelke in hladne prigrizke, doma pridelane alkoholne in brezalkoholne pijače, tople in hladne napitke in eno domačo jed iz kotlička.
Na planšariji se nudijo jedi in pijače le v času pašne sezone, ki jo potrdi pašna skupnost za tekoče leto.

2. 2 Oblike negostinske dejavnosti na kmetiji:
• ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije,
• prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti,
• prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
• turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili,
• ježa živali,
• žičnice, vlečnice, sedežnice,
• oddajanje športnih rekvizitov,
• oddajanje površin za piknike.

Kot ime pove, naštete oblike niso povezane s ponudbo hrane in pijače.

3 Pogoji za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

Dopolnilne dejavnosti kmetijam, ki z obstoječo proizvodnjo ne dosegajo zadovoljivega dohodka, pomagajo zagotoviti dodaten dohodek, pri čemer izkoristimo razpoložljiva znanja in spretnosti ljudi, naravne pogoje, razpoložljive prostore, kmetijske pridelke in gozdne sortimente ter razpoložljivo opremo in stroje.
Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS št. 51/06) dopolnilne dejavnosti na kmetiji opredeljuje kot dejavnosti, povezane s kmetijstvom oziroma gozdarstvom, ki se opravljajo na kmetiji in omogočajo kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov.

Vse dopolnilne dejavnosti omejene z dohodkom, nekatere tudi s fizičnim obsegom. Za vse dopolnilne dejavnosti velja, da dohodek iz dopolnilne dejavnosti na polnoletnega družinskega člana ne sme presegati 1,5 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijstvo ( navedena so v 29. členu Zakona o kmetijstvu, Uradni list RS št. 51/06) pa ne sme presegati 3 povprečni plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

Kmetija, ki opravlja dopolnilno dejavnost, mora imeti v lasti najmanj en hektar ali v zakupu najmanj pet hektarjev primerljivih površin. Za 1 hektar primerljivih površin se štejejo: 1 ha njiv, 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradnikov oz. hmeljišč, 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin, 8 ha gozdov, 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha barjanskih travnikov oz. drugih površin.

Tako kot pri nekaterih drugih dopolnilnih dejavnostih je tudi pri turistični dejavnosti na kmetiji poleg dohodka določen tudi dovoljeni fizični obseg, v katerem se lahko opravlja dejavnost kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Turistična dejavnost lahko obsega največ 60 sedežev na izletniških kmetijah in vinotočih ter največ 10 sob in dodatnih skupnih ležišč na kmetijah z nastanitvijo, pri čemer število vseh ležišč ne sme biti večje od 30.
Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih apartma opredeljuje kot enosobni ali večsobni nastanitveni prostor, torej se tudi v primeru apartmajev upošteva število sob.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je fizična oseba, ki se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pri čemer ni nujno, da je to tudi lastnik kmetije. Lahko je solastnik, zakupnik, družinski član ali drugačen uporabnik kmetije.
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet. Pri ugotavljanju premoženjskega pogoja za obvezno vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in pri določanju višine zavarovalne osnove, se dohodki iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji upoštevajo kot dohodki iz kmetijske dejavnosti in se prištevajo h katastrskemu dohodku.

4 Pogoji glede ponudbe hrane na turistični kmetiji

Doma pridelani hrani gostje pripisujejo velik pomen, saj velja ponudba hrane za eno glavnih privlačnosti turističnih kmetij. Prav po ponudbi hrane iz surovin, pridelanih na kmetiji, se turistična kmetija loči od ponudbe drugih gostinskih obratov. Samooskrba z vrtninami, sadjem, žiti in surovinami živalskega izvora zagotavlja kakovostne surovine za ponudbo hrane.

Zakonodaja določa, da mora turistična kmetija zagotoviti takšen obseg kmetijske dejavnosti, ki zagotavlja najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin in da lahko do največ 30 % vrednosti surovin kupi v trgovini. Vse ostalo mora kupiti od drugih kmetij. Zato so se številne kmetije že povezale in na ta način izkoristile turizem na kmetiji kot možnost za prodajo pridelkov in izdelkov večih kmetij.

5 Pogoji glede prostorov

Zunanja ureditev, prostori in oprema na turistični kmetiji morajo biti prilagojeni krajevnim arhitekturnim značilnostim in avtentični okolju. Prostori, v katerih strežejo jedi in pijače, morajo zagotavljati domačnost (kmečka kuhinja, kmečke izbe) in v njih ne sme biti značilne točilniške opreme, kot so npr. točilni pulti.

Prostori na turistični kmetiji morajo biti urejeni v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave, ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah (Ur. list RS, št. 88/00 in 114/04), ki predpisuje opremljenost posameznih prostorov (sob, apartmajev, kuhinje, kampa …). Pri urejanju sob in apartmajev pravilnik določa minimalno velikost sob in minimalno opremljenost.

Izletniška kmetija mora imeti urejen prostor za strežbo jedi in pijač, t. i. kmečko izbo, stranišče za goste (ločeno za moške in ženske) in kuhinjo za pripravo jedi. Naštete prostore mora imeti tudi vinotoč, pri čemer je kuhinja lahko priročna, z osnovno opremo za pripravo hladnih jedi. Če ne gre za nastanitev gostov v apartmaju ali kampu, kjer si gostje kuhajo sami, mora imeti tudi kmetija z nastanitvijo kuhinjo za pripravo jedi in prostor za strežbo jedi in pijač.

Kmečka kuhinja mora biti ločena od prostora, v katerem strežejo jedi in pijače. V njej morajo biti delovna območja za čista opravila ločena od delovnih območij za nečista opravila. V območju za nečista opravila se lahko uporabljajo isti prostori in oprema za vsa opravila pod pogojem, da se ne izvajajo istočasno in da se predhodna oprema očisti in po potrebi razkuži.

K nečistim opravilom spadajo:
• čiščenje, pranje zelenjave in sadja,
• čiščenje in groba predpriprava svežega mesa in rib,
• pomivanje kuhinjske in jedilne posode in pribora,
• kratkotrajno shranjevanje odpadkov,
• shranjevanje čistil in čistilnih sredstev.

K čistim opravilom pa:
• dokončna priprava ter mehanska obdelava zelenjave in mesa,
• priprava sladic in jedi iz moke,
• priprava hladnih jedi (narezki, solate, kruh),
• toplotna obdelava živil,
• shranjevanje kruha,
• delitev in izdajanje hrane,
• shranjevanje čiste posode.

Vsako od navedenih opravil mora imeti odmerjen prostor in določeno opremo. Velikost in opremljenost kuhinje sta prilagojeni obsegu ponudbe.

Ureditev sob – minimalna zahtevana ureditev
Soba za nastanitev ima:
- bivalni prostor in
- kopalnico
Soba mora imeti najmanj:
- enoposteljna soba 8 m2 površine (obvezno pri novogradnji),
- dvoposteljna soba 12 m2 površine (obvezno pri novogradnji),
- na vsako dodatno ležišče 4 m2 površine ( obvezno pri novogradnji),
- okno z naravno svetlobo,
- splošno razsvetljavo,
- električno vtičnico,
- posteljo, velikosti 90x190 in pri francoskih posteljah 135x190 cm (obvezno pri novogradnji),
- omarico ali polico pri ležišču,
- omaro za perilo in obleke z najmanj 5 obešalniki,
- mizo in na vsako ležišče 1 stol,
- nočno svetilko ob vsakem ležišču,
- zagotovljeno zatemnitev sobe,
- pred vsakim ležiščem položen predposteljnik,
- koš za odpadke,
- osnovna navodila v primeru požarne nevarnosti,
- cenik.

Soba, ki nima lastne kopalnice mora imeti:
- umivalnik s tekočo hladno in toplo vodo,
- ogledalo z osvetlitvijo in vtičnico,
- pred umivalnikom položeno pralno preprogo (brisačo)
- obešalnik za brisače,
- 2 brisači na osebo,
- polico za toaletni pribor,
- kozarec in milo na osebo ali tekoče milo.

Kopalnica v sobi mora imeti najmanj:
- toplo in hladno tekočo vodo,
- kopalno kad ali prho z zaščito,
- umivalnik,
- polico za toaletni pribor,
- ogledalo z osvetlitvijo in vtičnico,
- splošno razsvetljavo, ki se prižge ob vhodu v kopalnico ( obvezno pri novogradnji),
- stranišče ( če stranišče ni urejeno v posebnem prostoru),
- obešalnik za brisače,
- 2 brisači na osebo,
- naravno ali umetno prezračevanje,
- 1 kozarec na osebo,
- 1 milo na osebo ali tekoče milo,
- pri kadi ali prhi pralno preprogo ( brisačo)
- 2 zavitka toaletnega papirja,
- zaprto posodo za odpadke,
- obesno kljuko,
- pribor za čiščenje stranišča.

V nastanitvenih prostorih, kjer so sobe brez kopalnice in stranišča, mora biti v vsaki etaži na vsakih 20 postelj najmanj:
- 1 kopalnica,
- 1 žensko stranišče,
- 1 moško stranišče in 1 pisoar ( obvezno pri novogradnji)

Apartma na turistični kmetiji
Apartma je enosobni ali večsobni nastanitveni prostor, kjer si gostje sami pripravljajo jedi.
Apartma ima: skupni vhod, dnevni bivalni prostor, eno ali več spalnic, prostor za pripravo jedi, kopalnico in stranišče, navodilo v primeru požarne nevarnosti, splošne informacije, cenik storitev, posodo za odpadke.
Dnevni bivalni prostor ima: okno z naravno svetlobo v velikosti najmanj 1/10 sobne površine, sedežno garnituro s toliko sedeži kot je oseb v apartmaju in drugo funkcionalno opremo, splošno razsvetljavo in dodatno svetilko pri sedežni garnituri, največ dve ležišči, prostor za pripravo jedi ( kuhinjska niša, če ni urejena kuhinja), večnamensko mizo ( če ni oddeljen jedilni prostor).
Prostor za pripravo jedi ima: štedilnik, posodo in pribor za kuhanje, tekočo pitno hladno in toplo vodo ter pomivalno korito z odcejalnikom, posodo in jedilni pribor za serviranje, hladilnik in omaro za shranjevanje jedi in invertarja, omaro za hrambo čistil in čistilnega pribora, posodo za odpadke.
Enosobni apartma ima spalni prostor urejen v dnevnem bivalnem prostoru.

Skupna ležišča na turistični kmetiji
Kmetija z nastanitvijo lahko poleg sob, apartmajev ali prostora za kampiranje , za nastanitev ponuja tudi skupna ležišča. Možnost za ureditev skupnih ležišč obstajajo na neizrabljenih podstrešjih in v drugih prostorih obstoječih turističnih kmetij in so primerna za sprejem skupin otrok, tabornikov, planincev…Velikost skupnih ležišč-ležišč v nizu mora biti najmanj 70 X 190 cm, prostor mora imeti police in obešalnike za odlaganje obleke in opreme, stranišče za goste in ločeno urejeno umivalnico za moške in ženske.

Prostor za kampiranje na turistični kmetiji
Na kmetiji je mogoče urediti prostor za kampiranje, ki gostom nudi prostore za postavitev avtodomov, šotorov, počitniških prikolic in hišic ter osebnih avtomobilov ali pa nastanitev v že postavljenih šotorih, počitniških prikolicah in hišicah.
Pri ureditvi smiselno upoštevajmo pogoje, ki veljajo za kamp, ki določajo, da mora kamp imeti:
- ravne in urejene kampirne površine,
- napis in ponoči osvetljen vhod,
- sprejemni prostor –t.i. recepcijo,
- dovozno cesto in dovozne poti, široke najmanj 3m,
- razsvetljene poti do sprejemnega prostora in do sanitarij,
- tekočo vodo ( minimalno 200 l/ kampirni prostor/dan),
- električne priključke najmanj za 40% kampirnih prostorov,
- vstopno zapornico ozr. vrata,
- načrt kampa, če gre za več kot 100 kampirnih prostorov,
- pribor za prvo pomoč, pokrite posode za odpadke,
- posebna mesta za kurišča, zavarovana pred požarom,
- prostor za postavitev šotora ali počitniške prikolice (povprečna velikost je 55 m2),
- parkirni prostor pred vhodom v kamp, če ni možnosti postavitve avtomobila na kampirnem prostoru),
- število potrebnih umivalnikov, prh, stranišč in pip s pitno vodo je odvisno od števila kampirnih prostorov.
Sanitarni prostori ( umivalnica, stranišče), ki so urejeni v sklopu hiše, ne smejo biti oddaljeni od prostora za kampiranje več kakor 200 m.

Prostori na izletniških kmetijah
Izletniška kmetija (kmetija odprtih vrat) mora imeti kuhinjo za pripravo jedi, prostor za strežbo jedi in pijač t.i. kmečko izbo in stranišče za goste.

Vinotoč in osmica imata prostor za točenje pijač, prostor za pripravo prigrizkov, tekočo hladno in toplo vodo in stranišče za goste.
PRI NAČRTOVANJU UREDITVE PROSTOROV JE SMISELNO UPOŠTEVATI TUDI POGOJE KATEGORIZACIJE!!!

5 Pogoji glede kakovosti ponudbe turističnih kmetij

Na turističnih kmetijah označujemo kakovost ponudbe z eno, dvema, tremi ali štirimi jabolki, glede na obseg in kakovostno raven opremljenosti in storitev določene turistične kmetije. Več jabolk zagotavlja višjo kakovost in večji obseg storitev.

Po Pravilniku o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin (Ur. list RS, št. 29/97, 51/98, 46/05 in 92/06), ki določa tudi pogoje za kategorizacijo turističnih kmetij z nastanitvijo, je pridobitev kategorije za vse turistične kmetije z nastanitvijo obvezna. Pravilnik natančno opisuje pogoje glede urejenosti okolja in zunanjega videza kmetije, urejenosti in opremljenosti posameznih prostorov kmečke hiše (jedilnice, kuhinje, sanitarij, sob in kopalnic za goste), zahteve pri ponudbi hrane in dodatni ponudbi za goste pri posameznih kategorijah turističnih kmetij. Postopek za izdajo odločbe o kategoriji turistične kmetije vodi upravna enota.

Kategorizaciji lahko sledi specializacija, ki pomeni zagotavljanje dodatne ponudbe in opremljenosti za posamezne ciljne skupine gostov in je korak k razločevanju ponudbe v smislu prilagajanja željam ciljnih skupin gostov.
Oblike specializirane ponudbe:
- ekološka turistična kmetija
- turistična kmetija s ponudbo za zdravo življenje
- družinam z otroki prijazna turistična kmetija
- otrokom brez spremstva staršev prijazna turistična kmetija
- ljubiteljem konj in jahanja prijazna turistična kmetija
- kolesarjem prijazna turistična kmetija
- vinogradniška turistična kmetija
- invalidom prijazna turistična kmetija.

Za razliko od kategorizacije specializacija ni obvezna. Postopek pridobitve znaka specializirane ponudbe vodi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

6 Pogoji glede zagotavljanja varne hrane
V gostinski dejavnosti gre za delo z živili, zato mora nosilec dejavnosti zagotavljati, da živila, namenjena potrošniku, ustrezajo higienskim zahtevam. To doseže tako, da zagotovi, da vse faze proizvodnje in prometa z živili potekajo v skladu s higienskimi načeli in v prostorih, ki ustrezajo higienskim in zdravstveno tehničnim zahtevam.
Pri tem imajo kmetije možnost slediti Smernicam dobre higienske prakse za gostinstvo ali pa vzpostaviti lasten HACCP sistem. Vsekakor je enostavnejše upoštevanje smernic.
Upoštevati morajo tudi Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili (Ur. list RS, št. 82/03), ki določa zdravstvene zahteve in dolžnosti oseb, ki delajo z živili, pa tudi način, obseg pregledov teh oseb in predpisane evidence pri vodenju dokumentacije v okviru notranjega nadzora.

7 Pogoji glede oblikovanja obratovalnega časa na turistični kmetiji

Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št.78/99), določa:
• redni obratovalni čas turistične kmetije z nastanitvijo od 0. do 24. ure, izletniške kmetije med 6. in 1.uro naslednjega dne, vinotoča in osmice med 6. in 23. uro. Konkretno obdobje obratovanja v koledarskem letu, tedensko število obratovalnih dni in dnevno število ur obratovanja na kmetiji določi kmet sam, upoštevajoč razmere in možnosti, povezane z opravljanjem osnovne (kmetijske) dejavnosti.
• da se šteje opravljanje gostinske dejavnosti izven časa, določenega v prejšnjem odstavku, za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, za kar si mora obrat pridobiti pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti,
• da se mora predpisana prijava razporeda obratovalnega časa prijaviti za gostinstvo pristojnemu organu lokalne skupnosti 15 dni pred začetkom obratovanja in ob spremembi obratovalnega časa, ni pa treba po prvi potrditvi za vsako koledarsko leto ponovno prijavljati razporeda obratovalnega časa, če se ga ne spreminja.

OBRATOVALNI ČAS MORA BITI OBJAVLJEN NA VIDNEM MESTU OB VHODU NA KMETIJO.

8 Priglasitev turistične dejavnosti na kmetiji

Za opravljanje turistične dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda pristojna upravna enota. Oblika vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je predpisana, dobi in odda se na upravni enoti, ki na podlagi vloge in priloženih zahtevanih dokazil izda dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Pridobiti morate tudi uporabno dovoljenje, zato si pred začetkom gradnje oz. adaptacije uredite ustrezna dovoljenja na podlagi Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS št. 102/04). Zadnje dopolnitve Zakona o gostinstvu omogočajo, da lahko gostinsko turistično dejavnost na kmetiji opravljate tudi na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe(npr. v obliki s.p.), vendar morate pri tem upoštevati vse pogoje, ki jih glede obsega in pogojev opravljanja dejavnosti določajo predpisi, ki urejajo opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

9 Obdavčitev turistične dejavnosti na kmetiji

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji se, čeprav so povezane s kmetijsko proizvodnjo, v okviru davčne zakonodaje ne obravnavajo kot kmetijstvo, pač pa kot katerakoli pridobitna dejavnost. Dohodki kmetov, ki so nosilci turistične dejavnosti na kmetiji, so obdavčeni z davkom od dohodkov iz dejavnosti, ki je eden tistih dohodkov, ki so ob koncu leta obdavčeni tudi z dohodnino.

Osnova, s katero nosilec dopolnilne dejavnosti vstopa v dohodninsko obdavčitev, se lahko ugotavlja na dva načina:

- po normiranih odhodkih (70 % normirano priznanih odhodkov),
- po dejanskem dohodku (razlika med prihodki in odhodki).

Od izbranega načina ugotavljanja davčne osnove je odvisno tudi vodenje evidenc.
Če se nosilec dopolnilne dejavnosti odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, se dohodek ugotovi tako, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo odhodki v višini 70% ustvarjenih prihodkov. Ne glede na višino tako ugotovljenega dohodka je akontacija dohodnine med letom 25-odstotna (25% od davčne osnove, torej 7,5% ustvarjenih prihodkov), ob koncu leta pa se ti dohodki obdavčijo tudi z dohodnino. Od ugotovljene dohodninske obveznosti, (ki je letna davčna obveznost), se odštejejo med letom plačane akontacije davka od dohodkov. Če je bilo med letom plačano več davka kot ga davčni organ ugotovi na podlagi dohodninske napovedi, dobite razliko nazaj, če pa ste med letom plačali na račun akontacij manj kot znaša letna dohodninska obveznost, pa ste dolžni razliko doplačati.

V skladu z Zakonom o dohodnini lahko davčni zavezanec pri ugotavljanju davčne osnove zahteva upoštevanje normiranih odhodkov, če izpolnjuje naslednje pogoje:
- zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih
predpisih;
- njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno z mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000 EUR ;
- ne zaposluje delavcev;
Nosilec dopolnilne dejavnosti, ki se odloči za ugotavljanje dohodka z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora davčnemu uradu, kjer je vpisan v davčni register, pravočasno – ponavadi je to do konca novembra predhodnega leta, predložiti zahtevo, s katero zahteva ugotavljanje dohodka z upoštevanjem normiranih odhodkov. Med letom ni možno zahtevati spremembe načina obdavčitve.
Nosilci dopolnilne dejavnosti, ki se odločijo za takšen način obdavčitve, so dolžni izplačevalcu predložiti izjavo o izbranem načinu obdavčenja, potrjeno od pristojnega davčnega urada. Po zakonu o davčnem postopku je dolžnost obračuna in plačila akontacije davka v primeru, ko se zasebnikov dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, odvisna od tega, s kom je zasebnik ustvarjal prihodke (s fizično ali s pravno osebo). Če je kmet prihodke ustvarjal s pravno osebo, akontacijo davka od dohodkov iz dejavnosti obračuna in plača pravna oseba.

Osnova, s katero nosilec dopolnilne dejavnosti vstopa v dohodninsko obdavčitev, pa se pri vseh dopolnilnih dejavnostih lahko ugotavlja tudi po dejanskem dohodku (razlika med prihodki in odhodki).
Pri tem ima zavezanec možnost evidentirati poslovne dogodke po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva, ki je predpisan s pravilnikom o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila. Enostavno knjigovodstvo lahko vodi pod pogojem, da v zadnjem poslovnem letu ni prekoračil dveh od teh meril:
– povprečno število delavcev ne presega tri,
– letni prihodki so nižji od 42.000 eurov,
– povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 eurov.

Izstavljanje računov
Pri poslovanju smo dolžni izstavljati račune za vsak gotovinski in negotovinski promet. Poglejmo, katere podatke mora vsebovati izdani račun:

 

zaporedno številko

priimek in ime nosilca oz. kmetije ter točen naslov (pogosto manjka popoln naslov)

kraj in datum izdaje

priimek in ime oz. naziv in naslov prejemnika računa

specifikacijo izvršene storitve oz. dobavljenega blaga ali proizvodov in storitev z mersko enoto in ceno (npr. 10 l kisa x 1 EUR, 10 kosil x 6 EUR…; pogosto ni prave specifikacije – npr. blago po izbiri, gostinske storitve ipd., pri tako napisanem računu ne bomo mogli uveljaviti stroška)

obračunane dajatve (če smo v sistemu DDV) in celotni znesek

številko žiro računa

davčno številka, v kolikor smo zavezanci za DDV

Podpis

 

Dopolnilne dejavnosti v sistemu davka na dodano vrednost

Dopolnilna dejavnost in kmetijska oz. gozdarska dejavnost, obdavčena po katastru, se pri vključevanju v sistem davka na dodano vrednost obravnavata ločeno.
Prag za obvezno vključitev v sistem davka na dodano vrednost je za osnovno kmetijsko oz. gozdarsko dejavnost določen z višino katastrskega dohodka. Obračunavanja DDV smo oproščeni, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 eurov – 94. člen ZDDV-1.).
Pri dopolnilnih dejavnostih prag za obvezno vključitev v sistem DDV predstavlja višina obdavčljivega prometa. Tako smo obračunavanja DDV oproščeni, če v obdobju zadnjih 12 mesecev nismo presegli oziroma ni verjetno, da bi presegli znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa – 94. člen ZDDV-1.
Pri obeh vrstah dejavnosti se lahko nosilci vključijo v sistem tudi prostovoljno.
Tako je lahko dopolnilna dejavnost v sistemu davka na dodano vrednost, kmetijska in gozdarska dejavnost, katere dohodek je obdavčen po katastrskem dohodku, pa izven sistema ali pa je opravičena do pavšalnega nadomestila. Seveda je lahko tudi obratno ali pa sta v sistemu tako kmetijska kot dopolnilna dejavnost.

Jožica Krašovec, KGZS-Zavod Celje