Jedi od Gorenjske do Prekmurja

Prekmurje

Prek Mure same dobre gastronomske ture

Prekmurje ima tako rekoč vse, kar je potrebno za popolno gastronomsko regijo: žita in druge poljske pridelke z bučami vred, vinograde, prašiče in krave, tudi divjad, ribe, gobe ... in še blagovno znamko Diši po Prekmurju, ki je jamstvo za vrhunsko kakovost živil.

Eden največjih posvetnih praznikov so za Prekmurce prav gotovo koline. Takrat izdelajo vrsto svežih, poltrajnih in trajnih izdelkov: zlasti značilne so prosene, ajdove ali bele, žemljeve in kruhove krvavice, pečena kri, ocvrti možgani in godlja.  Med drugimi so še polnjeno svinjsko debelo črevo (baba), polnjen želodec (ded), različne trajne klobase, salame, tlačenka in žolca, prekajena slanina, ocvirki, prekajeno salo za krušni namaz, zaseka ali zábeu. Krono njihovega znanja in prizadevanja na tem področju predstavlja izjemna prekmurska šunka z zaščitenim geografskim poreklom.

V dobrih gostilnah in na turističnih kmetijah pogosto postrežejo z bogračem, okusno, golažu podobno mesno enolončnico, pripravljeno iz svinjskega, govejega, divjačinskega mesa in krompirja ter v jesenskem času tudi gob. Zelo razširjena jed, ki je pogosta enolončnica ali priloga h kolinam, je bujta repa.

Še eno posebnost ima Prekmurje, ki jo danes pripravljajo skoraj povsod po Sloveniji. To je zaščitena sladka pogača, imenovana prekmurska gibanica. Spodnji del gibanice je narejen iz krhkega testa, potem si med plastmi vlečenega testa sledijo makov, skutni (v novejšem času z rozinami), orehov in jabolčni nadev, ki jih v tem vrstnem redu še enkrat ponovijo, premažejo s kislo smetano in spečejo. Seveda gibanica ni edina prekmurska pogača. Gospodinje jih pripravljajo celo vrsto z različnimi nadevi, po katerih se imenujejo: idinjače, repnjače, tikvače, zlejvanke, posolanke, krapci, bibe, gibíce idr. Posebno skupino predstavljajo okusni zavitki, ki se imenujejo retaši. Kvašeno ali vlečeno testo namažejo z različnimi nadevi, ga zvijejo in spečejo. Značilni nadevi so buče, skuta ali »kiselák«, ribez, mak, grozdje, bučna semena, repa, zelje in drugi.

Kruh je bil v Prekmurju vedno predmet posebnega spoštovanja, simbol blaginje, vsakdanjih in prazničnih ritualov. Poleg osnovnih vrst kruha poznajo v Prekmurju še medeni, sadni, rženi kruh z bučnicami ali orehi, kruh z bobom, iz bučnih droži, z dodatkom lanenega semena, krompirjev, ovseni, kostanjev kruh in druge. Ob poroki ali krstu spečejo večjo štruco boljšega belega kruha, bosman, ki je okrašen s testenimi kitami in drugim okrasjem. Med prazničnimi in vsakdanjimi kruhi so še večji krušni pleteni venci vrtanki in manjše krušne roladice ali pereci. V zimskem času in za pogostitve spečejo manjše hlebčke, ki jih zaradi glavnih sestavin imenujejo ocvirkove in salove pogačice; zlasti okusne in primerne so ob pokušnji prekmurskih vin. Iz testa izdelujejo rezance, mlince in testene krpice kvadratnih oblik, ki jih imenujejo flikice, tudi külinji. Pripravljajo jih na različne načine, z makom, smetano, zeljem, orehi, skuto in drugimi dodatki.

Mak ima v prekmurski prehrani pomembno mesto. Poleg tega da je nepogrešljiv v gibanicah, retaših in za pripravo makovih rezancev, ga potrebujejo tudi za makovo potico, ki je v splošni paleti slovenskih potic najbolj »prekmurska«. Iz krompirja in ostre pšenične moke skuhajo prekmurske žgance ali dödöle, ki so zabeljeni priloga ali samostojna jed s solato. Med juhami je verjetno najbolj značilna prekmurska mlečna juha (mleična župa), pripravljajo tudi mlečno ajdovo juho z gobami, krompirjevo, skutno in fižolovo. Kisla smetana je osnova za mlečno ajdovo kašo, mlečno repo in zelje. In potem: samo še kozarec dobrega prekmurskega belega vina in doživljanje Prekmurja je popolno!

Nazaj na seznam