Jedi od Gorenjske do Prekmurja

Koroška

Kaj bo jedel kralj Matjaž, če se bo prebudil?

Turistična dejavnost na kmetijah se je na Koroškem začela razvijati v poznih šestdesetih letih 20. stoletja. Že prvi obiskovalci so bili navdušeni nad izvrstnim rženim kruhom, tudi takšnim, ki so mu dodali suho sadje, in drugimi jedmi v vsakdanji in praznični prehrani Korošcev. Mednje prav gotovo sodi koroška skuta s čebulo in bučnim oljem, ki jo ponudijo za zajtrk, hladno predjed ali izdatno malico. Poleg bučnega uporabljajo na Koroškem tudi rastlinsko ričkovo ali totrovo olje. Naslednja koroška posebnost je kruhov hren (poleg mlečnega, jabolčnega in jajčnega hrena), odlična priloga k mesu, pečenkam in praženemu krompirju.

Korošci so zelo ponosni na mesnate ocvirke, ki jim pravijo tovsti grumpi in jih uživajo tople ali mrzle s kruhom. Ocvirki so seveda ena od značilnih spremljevalnih jedi ob kolinah, tako kot znameniti mežerle ali mežerli, topla zapečena jed, ki jo pripravijo iz drobovine, iz narezanega in v mleku namočenega kruha, jajc, smetane in začimb.  Pripravijo jo v obliki kroglic ali v pekaču, nekateri zavijejo drobovinsko zmes tudi v svinjsko mrežico, kar spominja na mavžlje, znane na celotnem alpskem območju Slovenije. Mežerle postrežejo kot samostojno jed ali k okisanemu ali praženemu krompirju. V nekoliko odmaknjeni preteklosti naj bi mežerle ali mavžlje pripravljali iz ovčje drobovine kot okusno malico ob večjih kmečkih delih. Na Koroškem so pravi mojstri v pripravi močnatih, slanih ali sladkih žepkov oz. krapcev, napolnjenih z različnimi nadevi. Imenujejo jih nudlni, podrobneje jih razlikujejo po nadevih: kvočevi (nadev iz kuhanih in osladkanih suhih hrušk in ponekod žganja), češpljevi (nadev iz svežih kuhanih ali suhih narezanih češpelj), jabolčni (nadev iz svežih naribanih ali suhih jabolk), sirovi (skutni nadev z jajci in pehtranom), rpičevi (krompirjev nadev z maslom, jajci, ocvirki, poprom in majaronom). Iz vlečenega testa pripravljajo kuhane povitneke z različnimi nadevi in jih postrežejo slane ali sladke. Kuhane sveže češplje so temeljna sestavina čvešplove župe, od drugih juh pa sta značilni še rpičeva (krompirjeva) in turska (juha iz koruznega zdroba z narezanim drobnjakom). Kot prilogi ali samostojni močnati jedi kuhajo žličnike ali neklče in testene krpice ali flike. Slednje postrežejo zabeljene z ocvirki.

Med pogačami izstopata zlasti slana trenta ali postržek z ocvirki in vlita ter v pekaču zapečena sladka pogača iz kuhane koruzne moke, ki jo narežejo na kose ter namažejo z marmelado - jed se imenuje tirk´n tomrli. Koroška s svojimi dolinami in gorami seveda ni vinorodna pokrajina, zato je najbolj značilna pijača mošt, ki ga pridelujejo kot brezalkoholnega ali nizkoalkoholnega iz stisnjenih jabolk in/ali hrušk. Iz gozdnih borovnic ali črnic kuhajo žganje črničevec, ki ga je težje dobiti. Zato pa skoraj na vsaki turistični kmetiji postrežejo  z osladkanimi črnicami v žganju, ki se priležejo po ali ob sladkih jedeh. Pri količini črničevca le bodite pazljivi, da ne prebudite kralja Matjaža, ki trdno spi pod Peco!


Nazaj na seznam