Za toplo dobrodošlico s kulinaričnimi dobrotami in izbranimi vini so poskrbele turistične kmetije Bele krajine in Dolenjske, Društvo kmečkih žensk Semič, Kraljica Metliške črnine Simona Žugelj ter Vinogradništvo Malnarič. Več kot 210 zbranih kmetij in strokovne javnosti je najprej pozdravila dolgoletna predsednica združenja Vilma Topolšek, v nadaljevanju pa še ostali predvideni gosti. Župan občine Semič Ivan Bukovec je pozdravil to srečanje turističnih kmetij v Beli krajini ter izrazil veliko zadovoljstvo, da se je ta veliki dogodek odvijal v Semiču. Med drugim je povedal, da ima turizem v semiški občini svetlo prihodnost ter zaželel uspešno delo v prihodnosti. Županja občine Metlike Renata Brunskole je prav tako zaželela veliko uspeha združenju ter kmetijam ter obljubila, da se bo v državnem zboru kot poslanka zavzemala za razvoj in pomoč turističnim kmetijam na podeželju.

Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je v svojem govoru pohvalil aktivno in uspešno delovanje združenja, vztrajnost in odločnost predsednice združenja Vilme Topolšek ter pomoč in naklonjenost MKGP in KGZS. Še posebej je pohvalil večjezični katalog turističnih kmetij, ki ga je MKGP pred dvanajstimi leti tudi finančno podprlo ravno v času ministrovanja C. Smrkolja in na katerega smo vsi ponosni, saj predstavlja delo vaših pridnih rok, staršev in otrok. Poudaril je tudi, da je vsak s svojim delom prispeval k temu razvoju in na koncu vsem zaželel še naprej uspešno delo.

Janja Kokolj Prošek je v imenu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS pojasnila, da kmetijsko ministrstvo že veliko let podpira turistično dejavnost na kmetiji preko raznih razpisov in finančnih spodbud. Povedala, da turistične kmetije v Sloveniji predstavljajo del kvalitetnega turizma v Sloveniji in da je nivo teh kmetij primerljiv oz. celo boljši od tistih v sosednjih deželah. Na koncu je Kokoljeva še povedala, da si bo kmetijsko ministrstvo tudi v prihodnosti prizadevalo še za boljšo kvaliteto ponudbe kmetij ter za finančne spodbude. Pohvalila je uspešno delo združenja, ki je pripomoglo k razpoznavnosti tovrstne ponudbe tako doma kot v svetu.

Vse prisotne je nagovoril tudi mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo RS. V vzpodbudnem govoru je povedal, da je ves ta razvoj združenja ter turizma na kmetijah posledica dobre strategije ter jasne vizije. Turistične kmetije so v teh letih postale vodilni segment v slovenskem turizmu. Zahvalil se je za dobro sodelovanje med Slovensko turistično organizacijo ter združenjem, ki je preteklo leto izdalo že sedmi katalog turističnih kmetij Prijazno podeželje. Povedal je tudi, da so kmetije pustile sled tudi v sosednjih državah na Balkanu, tako na Hrvaškem, Srbiji. Dejal je, da se gotovo vse ambicije, tako združenja kot ministrstva za gospodarstvo, še niso izpolnile in da turistične kmetije odlikuje izjemna kakovost in nadpovprečen delež gostov, ki se na turistične kmetije vračajo. »S svojim delom ste izdatno pomagali k večji konkurenčnosti, prepoznavnosti in želel bi si, da bi tudi ostali sektorji bili tako povezani in predani svojemu delu kot turistične kmetije oz. vaše združenje«, je dejal Hribar. Zaželel je dobro in uspešno delo ter zaključil, da je Ministrstvo za gospodarstvo ponosno na delo združenja in je z veseljem njegov partner.

V nadaljevanju skupščine je po pozdravnih nagovorih strokovna sodelavka združenja Renata Kosi iz KGZS-Zavoda Celje vsem prisotnim predstavila poročilo o izvedenih aktivnostih združenja v letu 2009 ter program dela za 2010. Po uradnem delu skupščine pa so sledile dve zelo aktualni in zanimivi temi. In sicer predstavitev podnebnih sprememb ter delnih rezultatov raziskave mnenj potrošnikov o kakovosti ponudbe turističnih kmetij.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj je v svojem predavanju poudarila, da je turizem sicer trdoživa gospodarska panoga, a je na začetku 21. stoletja pa je soočen z dvema, med seboj prepletajočima se krizama. Prva - podnebne spremembe z nizom neizbežnih posledic ni nova kriza, a je dolgoročna. Gospodarska recesija pa je v primerjavi s podnebno krizo kratkoročnejša, čeprav s številnimi neposrednimi učinki na družbenem, socialnem in gospodarskem področju. V času gospodarske recesije ima turizem več sočasnih nalog. S
stališča podnebne krize sta to vsaj dve: blaženje velikosti podnebnih sprememb in pa nujno prilagajanje na spremenjeno podnebje. S stališča gospodarstva pa je eden od pomembnih strateških ciljev, da turizem postane del »zelene ekonomije«. To pomeni nova »zelena« delovna mesta, nove veščine in znanja ter programe za trajnostni razvoj turizma. Tudi v upoštevanju problema podnebnih sprememb, preko prehoda turizma v nizko-ogljični turizem
se skrivajo nove priložnosti za okrevanje turizma. Trajnostno usmerjen turizem potrebuje tudi novo zeleno infrastrukturo, ki ne bo energijsko požrešna in bo učinkovito izrabljala obnovljive vire energije. Turistične kmetije morajo biti usmerjene zlasti v energijsko učinkovitost in racionalno rabo vode. Zaposleni v turizmu ne morejo biti več le pasivni opazovalci nujnih sprememb, ampak morajo postati promotorji novih nizko-ogljičnih tehnologij, saj to danes pomeni razvoj kakovosti v turizmu. Pomembna je spodbuda ekološkim inovacijam v turizmu. Država bi lahko proces prehoda turizma v »zeleno« lahko spodbujala z neposredni finančni ukrepi, kot so finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev za izgradnjo nizkoogljične
infrastrukture, z davčnimi vzpodbudami ali z subvencioniranjem obrestnih mer za ekološke kredite. Za blaženje podnebnih sprememb je bistvena energijska sanacija vseh turističnih stavb (nadstandardno izoliran plašč objekta, visokoizolacijska okna, kotli z visokimi izkoristki in uporaba nizkotemperaturnih načinov ogrevanja, vgrajene lastne naprave za proizvodnjo
elektrike) in vseh naprav v njih (naprave za avtomatično ugašanje luči, uporaba varčne razsvetljave, energetsko varčne opreme, varčevanje z vodo itd.). Zmotna je miselnost, da brez žrtvovanja turistovega ugodja ne moremo prispevati k zmanjševanju rabe elektrike in s tem k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Da to ni res, lahko vidimo na primeru rabe elektrike, ki jo porabljajo naprave v stanju pripravljenosti. Enako velja za čim manjšo svetlobno onesnaženost ponoči, ki je ne le energijsko potratna, ampak je
tudi neprijetna in nezdrava za počitek gostov. Tudi prehrana turistov je pomemben posreden vir prihranka energije in vode in prispeva k blaženju podnebnih sprememb. Bolje je ponuditi več hrane rastlinskega kot živalskega izvora in to hrano lokalnega izvora, sezonsko sadje in zelenjavo ter izdelke, ki prepotujejo najkrajšo možno pot.

Nato je sledila predstavitev Vesne Čuček iz KGZS-Zavoda Celje, ki je pojasnila, da Združenje turističnih kmetij Slovenije že vseh 12 let delovanja skrbi tudi za višjo kakovost ponudbe. Zato skupaj s Kmetijsko gozdarskim zavodom Celje, ki že od ustanovitve zagotavlja strokovno pomoč, sodeluje tudi pri mednarodnem projektu Qualitool, ki ga izvaja Latvijsko združenje za turizem na podeželju Lauku Celotajs. Projekt, v katerem sodeluje tudi Evropsko združenje za turizem na podeželju (Eurogites) ter sorodne organizacije v Španiji, Grčiji in Bolgariji je sofinanciran s strani Evropske unije, v okviru programa za vseživljenjsko učenje. Rezultat projekta bodo orodja za izobraževanje ponudnikov na področju kakovosti ponudbe, ki bodo dosegljiva na internetu.

Poleg tega se v okviru projekta izvaja tudi raziskava pričakovanj gostov v zvezi s kakovostjo ponudbe turizma na podeželju. Vprašalnik za potrošnike je do konca maja 2010 na voljo na internetnih portalih partnerjev pri projektu. Do sedaj je sodelovalo že 2.100 potrošnikov. Prvi rezultati mnenj kažejo, da s turizmom na podeželju kar 76 % Slovencev povezuje turistično kmetijo oziroma kmetijo z živalmi, medtem ko potrošniki v Evropi ta pojem povezujejo z aktivnimi počitnicami na podeželju. Pri načinu rezervacije počitnic je najbolj zaželena direktna rezervacija pri gostitelju, takoj za njo pa on-line rezervacija preko interneta. Najbolj običajen vir informacij so priporočila prijateljev, lastne izkušnje in internet. Na izbiro namestitve najbolj pomembno vplivajo mnenja in priporočila gostov in kategorija. Prav privlačna lokacija je tisto, kar potrošnike prepriča, da je njihova izbira vredna denarja. Poleg privlačne lokacije, visokega standarda sob in storitev, enostavnega načina rezervacije in možnih aktivnosti v okolici, so pri načrtovanju počitnic potrošnikom pomembnejši dejavniki tudi popolne in zanesljive informacije o počitniški namestitvi, višina cene ter priporočila prijateljev. Po odhodu s počitnic pa potrošnikom največ pomenijo lepi spomini, želja po vrnitvi in zgodba, ki jo lahko pripovedujejo prijateljem.

Ob tej priložnosti vabimo potrošnike k sodelovanju v anketi, ki jo najdejo na spletni strani www.turisticnekmetije.si. Vsi potrošniki, ki bodo sodelovali, bodo vključeni v žrebanje za enotedenske počitnice na podeželju v eni od držav, ki so vključene v ta mednarodni projekt.

 Dodatne informacije v zvezi s tem sporočilom in fotografije za objavo (po elektronski pošti) lahko dobite pri:

Vencelj Tušar, nov predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije, 05 377 98 00

Renati Kosi, svetovalki za razvoj turizma na podeželju na KGZS-Zavodu Celje

(03 491-64-81), ztks@siol.net

Vesna Čuček, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje in vodja projekta Qualitool na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje, tel. 03 42 55 511, 041 435 528, vesna.cucek@ce.kgzs.si