Galerija

Haloze, svet pod Donačko goro in Bočem, Ptujsko polje

Haloze so najjužneje ležeča hribovita vinorodna pokrajina v severovzhodnem delu Slovenije. Tu je domovina odličnih in vrhunskih belih vin. Zato verjetno ne preseneča, da so si že Rimljani na območju današnjega Ptuja postavili postojanko!

Ptuj uživa sloves najstarejšega slovenskega mesta. Ravninski del te gastronomske regije, ki ima veliko značilnosti panonske gastronomije, obsega Ptujsko polje, kjer je domovina kakovostne čebule ali »lüka«. Ptujska vinska klet se ponaša z najstarejšim arhivskim vinom v Sloveniji, v bližnjem minoritskem samostanu pa vsako leto pripravijo največjo razstavo Dobrote slovenskih kmetij. V Rogaški Slatini in njeni okolici so izviri zdravilnih mineralnih vod Donat Mg, Tempel in Styria, h katerim so mnogi prihajali po zdravje že pred stoletji. Zato predstavlja Rogaška Slatina eno izmed najstarejših slovenskih turističnih središč, ki je v 19. stoletju dobilo izvrstne zdraviliške hotele in Kristalno dvorano za najzahtevnejše evropske goste. Obnovljen in urejen Kraljevi vrelec slatine v Kostrivnici je pričevanje o bogati zdraviliški in turistični preteklosti, hkrati pa priložnost za sodobno doživetje tega naravnega bogastva.

Osrednja posebnost gastronomske regije je sladka ali slana pogača iz kvašenega testa, obložena s skuto, ki ji primešajo rumenjake in kislo smetano. Imenuje se haloška gibanica in je najboljša takoj po peki, torej še topla. Druga pogača iz te pokrajine ima več podobnih imen: erpica, gerpa ali jerpica. To je slana okrogla pogača, ki jo gospodinje oblikujejo iz kvašenega testa zmesne moke z otrobi. Premažejo jo s posneto smetano ali smetano iz pregretega mleka, potresejo z ocvirki in spečejo v peči ali pečici. Tudi ta pogača je najbolj okusna še topla in se odlično prilega k vinom. Nekoč so jo pekli ob zaključku poljskih in vinogradniških del.
Pohorski bunki je podobna haloška bunka iz razsoljenega svinjskega mesa, ki ga zvijejo v debelo črevo, prevežejo z vrvico in dimijo. Iz sveže repe in krompirja kuhajo gosto juho, ki ji dodajo kumino in jo zabelijo z mastjo ali ocvirki. Imenuje se krhljanka. Med strmimi haloškimi bregovi in ravnicami Ptujskega polja najdemo podobne jedi kot na drugih območjih s panonskimi kulturnimi značilnostmi. Mnoge ponujajo nekatere turistične kmetije in tudi izletniške, kjer lahko kupite odlična vina ter okušate pokrajinske, hišne dobrote. Številne gospodinje še vedno pečejo razne vrste kruha, drugod pridelujejo odlično bučno olje ali gojijo slastne postrvi v hišnem ribniku.

Če se želite seznaniti z dediščino načina življenja in s tem tudi prehranjevanja v preteklosti, si oglejte največji slovenski muzej na prostem v Rogatcu in ohranjeno Juneževo domačijo v nekdanji vasi Tržišče pri Rogaški Slatini. V obeh muzejih pripravljajo zanimive, poučne programe in delavnice. In če ste že na vinorodnem območju, ne pozabite, da morate pokušati vina v primernih kozarcih. Torej odlična priložnost za obisk Steklarne in Steklarske nove v Rogaški Slatini, kjer boste opazovali pihalce in brusilce stekla pri delu, in v tovarniških trgovinah kupili njihove vrhunske izdelke.

Nazaj na seznam